Danes sem se odločil, da malo več povem o tem programu, ki zelo dobro nadomešča pisarniški paket M$ Office. Takoj po instalaciji odprte pisarne me je najbolj presetila zbrirka programov, ki jih dejansko najdemo v konkurenčnem programu, tako imamo na razpolago naslednje programe:

– writer nadomešča word

– calc nadomešča excel

– impress nadomešča powerpoint

– base nadomešča acess

– draw nadomešča paint

Po zagonu enga od programov mi je takoj padlo v oči lepo urejeno delovno okolje, nato sem šel malo brkljat po toolbarih in ugotovil, da se pri vseh odprtih toolbarih prikažejo samo tisti, ki jih v določenem trenutku lahko uporabiš in nerabiš iskati med kopicami gumbov. Tako npr.: V writerju naprimer narišemo tabelo, ter kliknemo na tabelo, če jo hočemo urejati, se nato vklopijo standardni toolbarji, ter tisti toolbarji, ki vsebujejo orodja za urejanja tabele. Potem je zanimivo, kako hitro se naredi različno oštevilčevanje v enem dokumentu, npr.: prvo stran želimo imeti prazno, kazalo je oštevilčeno z rimskimi številkami od i do iii, potem pa sledijo strani oštevičene z arabskimi številkami 1 do100, da se da to narediti to oštevilčevanje v roku ene minute nisem mogel verjeti, dokler nisem bil postavljen pred dejstvo, da to moram narediti in da druge možnosti ni. V wordu mi nikoli ni uspelo spraviti skupaj nekaj takšnega, saj ko sem vzpostavil eno oštevilčevanje se je drugo zrušilo, tako da sem obupal nad wordom, kar se oštevilčevanja tiče. Presenetil me je tudi izvoz v PDF format, saj mi v službi večkrat pride prav zaradi izmenjave z drugimi firmami, ki zahtevajo projekte v digitalizirani obliki, ter mi tako prihrani veliko časam, saj ni potrebno nalagati posebnih programčkov, ki se predstavljajo npr. wordu kot PDF printerji, kjer moraš najprej izbrati PDF printer, nato nastaviti velikosti papirja, potem se vnese ime datoteke, potem pa še se ti odpre acrobat reader, za cel postopek se porabi kar precej časa, še posebaj na počasnejših računalnikih. V OOo pritsneš en gumb določiš ime datoteke in lokacijo kam hočeš shraniti datoteko in stvar je rešena.

Druga stvar ki je zelo dobrodošla pri osnovnošolcih, dijakih in študentih je uvoz in izvoz v formate .doc, .xls in .ppt, saj so ponavadi profesorji zelo trdi in zahtevajo od njih vse seminarske naloge v tem formatu z izgovorom, da njihov program ne podpira .odt, .ods in .odp, kar je višek arogance, saj je OOo brezplačen, M$ Office pa je plačjiv, vendar si večina ne more privoščiti nakupa in so diskriminirani, profesorji pa postajajo spodbujevalci piratstva. Profesorjem se zdi nekaj samoumevnega pa uporabiš piratski program, če nimaš drugega na razpolago, saj so bili navajeni, da je “mikromehki” dovoljeval uporabljati njihovo programsko opremo za lastne potrebe, saj je hotel čimprej razpresti svoje lovke in nase prikleniti čimveč uporabnikov. Pred leti pa je kupil podjetje, ki se je ukvarjalo z vohunjenjem po računalnikih in ugotovaljalo, kaj je nameščeno na računalnikih, ko je videl, da se je njegova programska oprema zelo razpasla po računalnikih se je spravil na uporabnike, ki uporabljajo njegovo programsko opremo , saj je uvidel da bi mu to prineslo velik dobiček, ter je začel isiljevati uporabnike , da kupijo njegovo programsko opremo , nasprotno pa bi morali plačati kazen.

Profesorji niso edini, ki se ne morejo rešiti okov “mikromehkega”, saj so prišli do rezultata da je prehod na odprtokodno programsko opremo predrag. Pa poglejmo kako so prišli do tega izračuna.

OOo je brezplačen, M$- nekje 150€

namestitev OOo je traja približno 1/3 časa namestitve M$ Officea. Koliko je ura administratorja?

OOo lahko namestimo na poljubno število računalnikov, število namestitev ni omejeno, Pri M$ Office lahko namestimo samo na enračunalnik, največkrat trikrat, potem je treba za vsako novo inštalacijo klicati na podporni servis, da zgenerirajo novo kodo. Se prav, če imamo v službi javne uprave 1000 računalnikov lahko za namestitev na vse računalnike uporabimo en cd, ali pa imamo 1000 cd ploščkov M$ officea, za katere pa moramo nekje imeti hrambo, pol prištejemo 1000 zgoščenk polken, pa se število ustrezno poveča, ampak je to druga zgodba. Mimo grede v javnem sektorju je zaposlenih 25000 ljudi, kolko je že to ploščkov?

Čas za spozanvanje OOo je zelo kratek, saj se ga hitro navadiš in pomoč ti je takoj pri roki na uradnih spletnih straneh in raznih forumih, jaz sem za spoznavanje porabil nejke eno uro, potem pa sem iskal pomoč sproti na netu . Priporočam forum od agende, ki se nahaja v stranskem stoplcu med povezavami. Pri M$ Office se gre na prenje možganov, kjer ti cel čas tupijo kako dober je , pol pa se v praksi izkaže da ni vse zlato kar se sveti in se pojavljajo banalne napake pri račuannju v execelu 2007, zaradi katerih se odsvetuje uporaba do nadaljnega, saj je ne znajo odpraviti, saj popravka ni že več mesecev, saj res, kolko pa stanejo ti seminarji? Koliko uslužbencev je javni upravi? Kateri uslužbenec nima širokopasovne povezave do interneta?

Urejanje besedila je v OOo nedvomno lažje in hitrejše. Za urejanje istega teksta v OOo (gre za urejanje in te tipkanje, tisto je odvisno od vsakega uporabnika posebaj) se porabi nekje 1/2 tistega časa v M$ Officea, se pravi več dela lahko opravimo z OOo v istem časovnem obdobju, kar nato potegne za sabo, da ne potrebujem o več toliko zaposlenih , kar pa seveda ni dobrodošlo, saj v naslabšem primeru lahko kdo ostane brez službe, s čemer bi povečali brezposelnost, kar pa ni v vladnem programu.

In tako je naša vlada potegnila črto in dejansko prišla do zaključka , da se ne splača preiti na odprto kodne programe.

Ob tej priložnosti vabim, da se čimprej odločite za uporabo OOo, ter spoznajte svetlejšo plat življenja, ter se ne pustite izsiljevati, ter greniti življenja s strani “mikromehkega”&Co.