Zakaj zagovarjam linux in druge odprtokodne programe?
29 decembra, 2007 11:10 pop RačunalništvoVeliko ljudi me sprašuje, zakaj sem zagovornik linuxa in ostale odprtokodne programske opreme. Stvar je zelo enostavna, saj imam določena stališča, ki sem si jih ustvaril z dolgoletnim ukvarjanjem z računalniki. Če pogledamo malo nazaj, ko sem dobil svoj prvi računalnik ZX Spectrum 48K. na njem sem opravil svoje prve korake v programiranju v basicu. Poleg tega da sem programiral, pa sem igral tudi seveda igrice, ki pa so bile zelo drage in se jih je zelo težko dalo dobiti. To smo s prijatelji reševali tako, da smo si jih izmenjevali med sabo, saj če bi morali sami pisati igrice, ki bi jih potem igrali, bi hitro izgubili voljo, pa še preveč monotone so bile in seveda grafika se ni mogla primerjati z kupljenimi. To je sprožilo množično kupovanje t.i. hišnih računalnikov, ter bitko med Sinclairjem in Commodorjem, ki jo je dobilo slednje. Nato je sledilo nekaj let zatišja, medtem je tudi Commodore zaspal na lovorikah, dokler nisem postal ponosni lastnik t.i. PC. Ker sem kupil rabljenega je že imel naložene windowse, tako da se mi ni bilo treba kaj dosti ukvarjati z njim, ter seveda office, saj sem računalnik uporabljal za pisanje seminarskih nalog. Težave so se začele pojavljati čez približno pol leta, saj so se začeli širiti razni virusi, ki so uničili sistem, antivirusnih programov, pa še ni bilo. Ponavadi je bilo treba sformatirati disk in na novo naložiti sistem. Po prvi zrušitvi sistema sem se začel zanimati za nakup programov, kot so MS DOS 6.22 in windowse 3.11. S sošolcem sva takrat za rabljen licenčni MS DOS plačala vsak nekje 1/3 svojih štipendij, za polkna pa je zmanjkalo denarja, brez polken in offica, pa je bila mašina še vedno neuporabna. Že takrat sem mi porodila ideja, da bi preizkusil kaj drugega, vendar je bil linux brez grafičnega vmesnika, podobno kot DOS. Nato sem se malo pozanimal in prišel do podatka, da omogoča Microsoft za domačo uporabo enih windowsov na več kot enem računalniku, zato sem hitro obrzel do prijatelja, ki je imel licenčno verzijo in sva namestila na mojo kišto, ter bila srečna. Ampak veselje ni trajalo dolgo, nujno sem potreboval še program za pisanje seminarskih nalog. Tu ni bilo veliko izbire, saj so že takrat učitelji od nas zahtevali naloge v .doc formatu, čeprav je bil takrat konkurenca M$ office Corel office, ker so takrat imeli na seminarjih samo M$ office, da obstajajo drugi pisarniški paketi jim pa niso omenili, ker je bil sponzor M$. Problem smo rešili, tako da smo prišli do ćloveka, ki nam je naredil kopijo worda in ga namestili na računalnik. Vedno več ljudi je kupovalo nove računalke, saj so cene padale iz meseca v mesec, vendar je nastal problem, noben računalnik ni bil opremljen z operacijskim sistemom, ker so računalnike uporabljali večinoma otroci in so potrebovali poleg kakšne igrice tudi program za pisanje seminarskih nalog, saj so se učitelji razvadili in nekateri sploh niso hoteli več sprejemati rokopisov, sedaj smo že prišli tako daleč, da rokopisa sploh ne smeš več oddati, pa čeprav si vložil več truda v rokopis, kot pa tisti, ki ga je natipkal. Tako nas je nekaj prijateljev začelo v prostem času pridno usposabljati računalnike za delo, M$ pa se je lepo smejal in si mel roke. Skoraj vsako leto je izšla nova verzija polken (95, 98, Me, 2000, Xp) in ker nobena pokna niso zdržala dlje, kot pol leta, saj so se nostop rušila in zmrzovala, si hitro dobil najnovejšo verzijo. Inštalacije so bile vedno bolj preproste in na koncu so lahko Xp-je nameščali že v vrtcu. Linux je medtem dobil grafični vmesnik, zato so se pa začeli pojavljati drugi problemi z driverji pod linuxom, saj pogosto proizvajalci strojne opreme niso hoteli izdati strojne code nikomur razen M$. Dolgo časa tako ni bilo podprtih nekaterih USB naprav. Zaradi takšne USB naprave sem postal sam ujetnik M$ do leta 2005, dokler nisem dobil širokopasovne povezave do interneta, saj za moj ISDN modem DIVA USB ni bilo na razpolago driveja, ker firma ni hotela izdati strojne kode, na podlagi katere bi se spisali driverji. Z širokopasovnim dostopom sem to zadevo rešil in sem od leta 2005 na linuxu. Do leta 2005 tudi M$ ni počival in je spregledal, da se je njegova programska oprema lepo razširila po zemeljski obli, k temu pa smo največ prispevali mi ki smo veselo namščali M$ programsko opremo in učitelji, ki so izrecno zahtevali dokumente v .doc, da lahko zelo veliko zasluži, če stisne domače uporabnike. Širokopasovne povezave so se začele širiti po nsvetu s svetlobno hitrostjo in M$ je kupil podjetje, ki se je ukvarjalo z vohljanjem po računalnikih uporabnikov, tako se je rodil windows genius advantage (WGA), ki vohlja po računalniku, ter uporabinka zmerjati, da ima nelegalno programsko opremo in da mora kupiti licenčno. Vendar se pa pojavi problem, saj si ljudje z mesečno plačo 300€ zelo težko privoščijo nakup računalnika z legalno programsko opremo. Najprej morajo kupiti računalnik za 500€, potem še morajo kupiti operacijski sistem za 100€, pri katerem so prikrajšani za nekaj funkcij, nato pa še pisarniški paket za 150€, kar pomeni da mora delati skoraj 1 mesec, da si lahko privošči samo programsko opremo, se pravi, da mora za nakup novega računalnika delati 2,5 mesca, da si lahko privošči računalnik. Če pa kupi samo računalnik in si da namestiti linux, ki nima okrnjene funcionalnosti in vsebuje poleg pisarniških programov še druge brezplačne programe, ki so med drugim v polknih za plačati, pa v dobrih 1,5 meseca. Ampak se spet pojavi problem računalniška fima mi noče prodati računalnika brez nameščenega sistema, ker je M$ preko BSA dosegel, da ne smejo prodati računalnika in je ta BSA že oglobila to firmo, zato poskušam deklico, ki mi je pred enim letom že prodala renaulta, da mi na računalnik namestijo linux operacijski sistem, ter mi ga tako prodajo, se pojavi tisoč in en razlog zakaj mi ne morejo prodati na računalnika brez operacijskega sistema, ker so pač rekli deklici da so pač samo windowsi operacijski sistem in drugi operacijski sistemi pač ne obstajo, ter sem tako žalosten odpravil drugam, kjer so ga imeli, pa čeprav sem moral narediti 50 km več. Ob tej priliki se vsem, ki sem jim pomagal, da so postali sužnji M$, opravičujem in jim ponujam pomoč, da se rešijo teh spon in jim pomagam preklopiti na linux. Sicer pa sem pristaš tega, da mora biti strojna oprema plačljiva, programska oprema pa brezplačna, saj ti strojna oprema brez ustreznega programa ne pomeni nič. Na srečo so to spregledali izdelovalci strojne opreme, saj že ponujajo računalnike s prednaloženimi linuxom, ki so glede na isto konfiguracijo precej cenejši od tistega z polknami.