Zaradi zagretega poročanja medijev o aretacijah največjih slovenskih gradbenih podjetij, sem se odločil malo bolje razčleniti to verigo, da bi postalo vse malo bolj jasno. Vse skupaj se začne pri investitorjih, ti ponavadi ne vejo, kaj bi dejansko radi, ter si izmišljujejo vedno znova in znova, vse do izvedbe. Največ takrat, pa celo med izvedbo, ker pač med projektiranjem ni bilo časa, da bi se vse predvidelo, kar s pridom izkoriščajo izvajalci, ki si vedno znova mastno zaračunavajo dodatna dela. Roki za izdelavo projektov so ponavadi, investitorji delajo močne pritiske na projektante. Revizorji pregledujejo, samo cenovno vrednost del, ki se bodo izvajala, ter se ne poglabljajo preveč v način izvedbe in probleme, ki se pojavljajo pri izvedbi in zahtevajo dodatna dela, ki jih mastno zaračunavajo izvajalci, čeprav so plačani s strani investitorja, tako dejansko delajo za izvajalca. Med izvedbo poskuša izvajalec del vedno znova delati tako, da je čimveč dodatnih del, to jim uspeva tako, da investitor za nadzor ne nameni zadosti denarja, to pomeni samo nekaj kratni obisk nadzornika. Če bi bil nadzornik cel na gradbišču bi izvajalci morali bolj upoštevati njegove odločitve, Preberi več…