Danes sem se odločil, da napišem nekaj o programih, ki jih je že skoraj nujno imeti na računalniku na katerih je naložen M$ windows. Gre za brezplačne programe, ki so za domačo uporabo brezplačni oz. so izdani pod licenco GPL in so popolnoma brezplačni. Ti programi, ki so izdani pod licenco GPL so sestavni del linux distribucij, ter omogočajo da lahko naredimo podobno zadevo ceneje in hitreje, kot jo naredimo  z plačlivimi programi, ki pa jih mogoče potrebujemo enkrat na leto ali pa enkrat na pet let, za kar bi pa bili primorani plačati več sto ali več tisoč evrov, poleg tega pa če se slučajno odločimo za prehod na linux, nimamo problemov s spoznavanjem programov.

Prvo kot prvo je vedno potrebno poskrbeti za varnost, zato bomo začeli z antivirusnimi programi, kot so AVG free in Avast. Oba programa lahko za domačo uporabljamo brez plačno, vendar so pri tem izklopljene določene naprednejše funkcije, ki avtomatizirajo določene procese in moramo veliko postoriti ročno.

Dopolnitev antivirusnim programom je priporočljivo namestiti še naslednje programe, ki počistijo še ostalo navlako, ki pride z interneta, največkrat zaradi nepremišljenega klikanja po internetu ali pa pri dol potegu raznih datotek z vsebujočo škodljivo kodo. Takšni programi so ad-aware, ki se za domačo uporabo brezplačen in ima izklopljeno avtomatsko posodabljanje definicij in skeniranje v realnem času. Podobno funkcijo, kot ad-aware ima spybot search & destroy, ki pa je popolnoma brezplačen, lahko pa doniramo kaj in tako podpremo avtorja. Priporočljiva je inštalacija obeh programov saj nihče ni popoln in včasih kater program najde tisto, kar drugi ne. Poleg teh dveh programov je priporočljivo namestiti spyware blaster, ki zapiše v register, česa brskalnik ne sme izvajati, ter tako prepreči, da bi se skodljiva koda sploh izvedla v brskalniku. Program je za domačo uporabo brezplačen, izklopljeno pa ima avtomatsko posodabljanje in vklop zaščite z posodoblenimi definicijami.

Večina ljudi ima računalnik, da brska po omrežju, prebira elektronsko pošto in se povezuje v socialna omrežja. Za brskanje po omrežju je zaenkrat najbolši program Mozilla Firefox, ki je odprto koden in je izdan pod licenco GPL, ki ponuja nekako najbolj optimalnejši prikaz strani med hitrostjo odpiranja strani, ter skladnostjo odpiranja strani v skladu z veljavnimi standardi na področju, ki veljajo za oblikovanje strani. Če pa nam je pravilnejši prikaz strani v skladu standardi na področju oblikovanja bolj pomemben pred hitrostjo nalaganja strani  potem je prava izbira Opera, ki najbolj pravilno prikaže strani v skladu s standardi. Najbolj nepravilen prikaz strani v skladu s standardi pa ima M$ internet explorer, vendar pa počasi caplja za ostalimi brskalniki, ker se pač noče prilagajati novim trendom in standardom in ga ob vsakem izidu nove verzije že zdavnaj povozi čas. Za prebiranje elektronske pošte je priporočljivo namestiti Mozillo Thunderbird, kateremu pa je obvezno namestiti vstavek lightning, ki je dejansko integracija Mozille Sunbird (koledar) v Mozillo Thunderbid in omogoča vnos in razporejanje opravil. Preko Lightninga lahko potem požemo z Googlovim koledarjem, ter tako lahko dostopamo do koledarja od doma preko Thunderbirda, lahko pa povežemo tudi z mobilnim telefonom s sinhronizacijskim programom Goosync, ki je brezplačen za sinhronizacijo enega Googlovega koledarja, če pa jih hočem sinhronizirati več hkrati, pa moramo kupiti programček. Za povezovanje preko messengerjev je najbolj primeren Google talk, saj so Googlovi serverji tudi v Evropi in dela za odtenek hitreje od konkurenčnega M$ msn mesengerja, katerega serverji so vsi samo v Ameriki, kar pa se mi tudi iz osebnih razlogov ne dopade. Za brskanje po spletu moramo namestiti tudi javo in adobe flash player, če želimo uporabljati določene spletne aplikacije (spletne igre, poslovanje z raznimi državnimi ustanovami, elektronsko bančništvo) in si ogledovati video posnetke (adobe flash player).

Če želimo napisati kakšno pismo ali seminarsko nalogo, potem je prava izbira Open Office, katerega prednost pred M$ pisarno je ta, da ima standardizirane formate zapisov, kar pomeni, da bo omenjeni dokument prikazan enako na bilo katerem operacijskem sistemu (polkna, mac osx, linux, solaris). Prednost standariziranih formatov je ta, da lahko z starejšo verzijo programa odprete datoteke narejene v novejši verziji, kar pa pri M$ pisarni ni mogoče.  Najnovejši Open Office lahko odpira datoteke od M$ pisarne 2007, vendar še ne zna zapisovati, kot so docx, xlsx, ..itd, ker je M$ odprl kodo za te formate samo za tiste dele, ki se nanašajo za odpiranje dokumentov, do zapisovanja teh dokumentov pa bodo programerji slej ko prej pršli z obratnim inženiringom, kot so za doc, xls in podobne. Open Office je zelo priljubljen med razvijalci spletnih strani, ki potrebujejo pretvorbo iz enega enkodinga v drug enkoding (npr.: UTF-8). Zelo primeren je za povezavo z bazami, saj se kahko povezujemo z SQL bazami, kjer lahko urejamo podatke, ter podatke iz baz vstavljamo v dokumente preko polj za spajanje dokumentov brez posebnih dodatnih programov. Prednost SQL baz pred M$ accesovimi je v tem, da lahko več ljudi ureja podatke v bazi ali pa jih iz baze bere. Open Office podpirajo firme, kot so Sun, ki je odprl kodo svojega Star Office na podlagi katere se je rodil Open Office, ter sedaj še vedno Prodaja Star Office, ki je dejansko prepakiran Open Office z nekaterimi rešitvami Suna. Open Office podpira tudi IBM, ki pod imenom Lotus Symphony katerega osnova je Open Office. Prednost odprto kodnega Open Officea je v tem da je koda odprto kodna in lahko firme, kot sta Sun in IBM, hitro in brez večjih stroškov prilagodijo zahtevam svojih strank. Poleg tega M$ ne upošteva standardov in ne podpira standardiziranih formatov, ter se vedno bolj zapira, kar pa seveda ni dobro za M$, saj vemo, če se človek preveč zapira vase in zgubi svet z zunanjim svetom, kaj potem temu sledi. Podobno bo veljalo v prihodnosti za podjetja, saj podjetje predstavljajo zaposleni.

Če hočemo dokumente poslati po elektronski pošti nam pride v upoštev program za stiskanje datotek, da zmanjšamo velikost podatkov, ter tako omogočimo hitrejši prenos preko interneta. Na razpolago je različno število programov za razpakiranje od brezplačnih do plačljivih. Pri nekaterih brezplačnih se najde veliko programov, ki pa vedno ne razpakirajo pravilno določene vrste datotek. Pri brezplačnih programih je po mojih izkušnjah najboljši Zip Genius, ki pravilno razpakira tudi datoteke stisnjene v odprtokodnih formatih, kot je taz.gz, ki so pogosti v linux okolju, ki prekosi marsikateri plačljivi program. Ne priporočam, da crackanja teh programov, saj so napogosteje vsebujejo ti cracki škodljivo kodo ali trojance.

Ko smo zapakirali datoteke, pa so prevelike in jih moramo zapeči na cd ali dvd nam pride prav program za peko teh ploščkov. Tukaj se tudi najde en brezplačen programček imenovan CD XP Burner, ki se sicer ne more kosati s funkcionalnostjo nekega plačljivega programa za peko ploščkov, apmpak je zelo preprost in enostaven za uporabo, ter po vmesniku spominja na Nerota. Ta program je izključno za polkenske sisteme, ker pod linuxom se uporablja K3B, ki pa ni prirejen za polkenske sisteme.

Včasih moramo popraviti kakšno sliko ali kako drugače preoblikovati, zato potrebujemo orodje, kot je adobe photoshop ali corel draw, vendar gre za precej drage programe, ki so zelo dragi in jih povrečen uporadnik potrebuje zelo malo krat. Tudi tu obstaja odprtokodna režitev, ki se imenuje GIMP (GNU image manipulation program), ki ima primerljive funcije, kot adobe photoshop, od katerih jih povprečen uporabnil ne potrebuje. V linuxu je GIMP privzeti program za  delo s slikami, celo si ga lahko omislite z razporedom funkcij, kot so v adobe photoshopu, če vam klasični vmesnik ni všeč, ki pa se ga roko na srce, zelo hitro navadiš, le če nisi preveč butast.

Včasih nam pride prav, da si pogledamo kakšen filmček,vendar moramo imeti zato primeren program. Obstajajo plačljivi programi, kot je BS player, ki je mimogrede slovenski proizvod in ima eno slabost, da moramo nameščati kodeke ločeno in jih krampati okrog po netu ali pa poiskati pakete, ki vsebujejo kompletne najnovejše kodeke. Če ste se takšnega dela naveličali potem je tapravi program za vas VLC media player, ki je odprtokodni program za predvajanje filmov linuxu, sedaj pa je že nekaj časa na voljo v windows okolju. Z vsakim najnovejšo verzijo programa dobimo že vse kodeke vključene v sam program.

Za poslušanje glasbe in internetnih radijev so najbolj primerni winamp in realplayer, ki se nahajata tudi v linux okolju, vendar se tam imenujeta xmms (winamp) in helix (realplayer). Nažalost pa v linux okolju nista tako zelo priljubljena, kjer prevladuje amarok, ki pa je namenjen izključno predvajanju in urejanju glasbenih knjižnic ter poslušanju internetnega radija.

Včasih potrebujemo tudi kakšen lepljivi listek, ki ga pripopamo kar na rob monitorja, potem pa monitor zgleda, kot kakšna krošnja drevesa, pa še poleg tega, da ga imamo nostop pred očmi nam včasih kaj uide, zato obstaja breplačni programček Klebezettel s katerim ustvarjamo opomnike, ti se pa prikažejo na ekranu točno takrat, kadar to hočemo in nas opozori. Program je samo za windows, ker pod linuxom je to že del vsake linux distribucije.

Iz zgoraj naštetih programov je razvidno, da jih dosti izvira z linuxa oz. jihnademo tudi tam, zato ljudje, ki uporabljajo te programe lahko hitro in brez problema preidejo z enega operacijskega sistema na drugi. Pred kratkim je Slovenijo pretresla novica o razmišljanju prehoda državne uprave na odprtokodne rešitve in  programe ter koliko nas bo to stalo. Odgovor je da bo ceneje, kot z primerljivo plačljivo programsko opremo. Pa poglejmo zakaj. Pri prehodu iz M$ pisarne na Open Office bo državna uprava prihranila pri licencah programov. Pri M$ pisarni je potrebno pri vsakem prehodu na novejšo verzijo še opraviti šolanje kadra, prav tako bo potrebno šolanje pri prehodu iz M$ pisarne na Open Office. Pri tem pa velja opomniti, da ima excel 2007 napako, kjer določene stvari napačno zračuna in vrne napačen rezultat, kar pa si seveda državna uprava ne sme privoščiti, poleg tega, če bi M$ odpravil to napako bi se zrušil cel paket in bi bile napake v drugih programih. Javna uprava pa ne more razkirati in ostati na stari programski opremi, saj ne bo mogla odpirati novejših vrst datotek, zato je Open Office kar dobra zamenjava, ker odpira tudi najnovejše datoteke M$ pisarne. Prehod na operacijski sistem linux pa tudi ni videti tako strašen, kot je videti na prvi pogled in nekateri zaganjajo cel vik in krik okol tega. Glasni pa so najbolj administratorji v javni upravi, češ da ne vejo naložiti linuxa na računalnik in ga skonfigurirati, pa ne vem kaj še. Takšnega administratorja je povozil čas, ali pa je res tako zabit, saj večina serverjev zaradi varnosti laufa na linuxu in če vejo skonfigurirati server, pol znajo skonfigurirati eno delovno postajo. Za uporabnika pa se nič kaj dosti ne spremeni, saj je razlika samo med razporedom nekaterih ikon oz. je ikona za določem program malo drugače oblikovana, kar pa ne bi smel biti prevelik problem, saj so v obeh OSih dodatni opisi pri ikonah, pri nekaterih se celo v plavajočih oblačkih pojavi podrobnejši opis programa, tak da upam, da so naši zaposleni v javni upravi pismeni in vejo prebrati kaj piše. Drugače pa je vsa javna uprava zasnovana tako, da se uslužbenci povezujejo in dostopajo do podatkov preko brskalnikov na določene serverje ter tja tudi vnašajo podatke, največkrat gre za samostojne programe, ki pa podatke shranjujejo na serverjih, da lahko dostopajo do njih tudi drugi subjekti v državni upravi, za kar so dovolj že določeni odprtokodni programi, lahko pa se vse preide preko vmesnika, ki ga odpremo v internetnem brskalniku, ki se poveže z serverjem, ter prebiramo in zapisujemo podatke, tako da prehod na odprtokodne programe ni tako boleč, kot se na prvi pogled zdi. Strošek prehoda na linux bi pa prihranil še dodatnih nekaj evrov, saj ni potrebno kupiti licenc, lahko pa kupijo na državni upravi škatlaste verzije distribucij, ki stanejo okrog 30-40€, kjer dobijo podporo izdajatelja distribucije, da bo nameščen program potem optimalno deloval, kar pa je še vedno manj od 150€ kolko jih zahteva M$. Šolanja za prehod z enega operacijskega sistema pa ni potrebno, saj upam, da javni upravi z izredno nizkim inteligenčnim kvocientom, ki še povrhu niso pismeni. Potrebuješ pa približno uro časa da ga malo prečekiraš in vidiš zakaj se kašen program uporablja.

Zgoraj navedene programe priporočam, saj jih je dosti, ki izhajajo z linux okolja, ker bo tako morebiten prehod na linux manj boleč in hitrejši. Nekatere programe nekateri že poznate, pa mogoče niti veste, da program izhaja iz okolja linux. Upam, da sem s tem mogoče tudi malo bolj približal obrezplačne in dprtokodne programe in s tem posredno linux, ter mogoče razjasnil marsikatero neznanko.