Zaradi zagretega poročanja medijev o aretacijah največjih slovenskih gradbenih podjetij, sem se odločil malo bolje razčleniti to verigo, da bi postalo vse malo bolj jasno. Vse skupaj se začne pri investitorjih, ti ponavadi ne vejo, kaj bi dejansko radi, ter si izmišljujejo vedno znova in znova, vse do izvedbe. Največ takrat, pa celo med izvedbo, ker pač med projektiranjem ni bilo časa, da bi se vse predvidelo, kar s pridom izkoriščajo izvajalci, ki si vedno znova mastno zaračunavajo dodatna dela. Roki za izdelavo projektov so ponavadi, investitorji delajo močne pritiske na projektante. Revizorji pregledujejo, samo cenovno vrednost del, ki se bodo izvajala, ter se ne poglabljajo preveč v način izvedbe in probleme, ki se pojavljajo pri izvedbi in zahtevajo dodatna dela, ki jih mastno zaračunavajo izvajalci, čeprav so plačani s strani investitorja, tako dejansko delajo za izvajalca. Med izvedbo poskuša izvajalec del vedno znova delati tako, da je čimveč dodatnih del, to jim uspeva tako, da investitor za nadzor ne nameni zadosti denarja, to pomeni samo nekaj kratni obisk nadzornika. Če bi bil nadzornik cel na gradbišču bi izvajalci morali bolj upoštevati njegove odločitve, saj mora nadzornik nato podpisati izvajalcu, da je vse izvedeno vse v skladu s standardi in predpisi. Nadzorniki včasih niti sami ne vejo kaj podpišejo, saj ponavadi izvajalci stvari malo poenostavijo in naredijo nekaj po svoje, ter se morejo prepričati, da je to dejansko tako izvedeno, kot je bilo predvideno. Največji problem je pri inštalacijah, ki so največkrat skrite pod ometom. Kar pa je še najbolj zanimivo, je to da je na gradbišču samo en nadzornik, ki je ponavadi gradbene stroke in se podpiše za nadzor za celotnega objekta, se pravi za električne, strojne in telekomunkacijske inštalacije. Če pride do požara je ponavadi kriva elektrika, nadzornik gradbene stroke, ki je podpisal, da je elektroinštalacija izvedena v skladu z standardi in predpisi, ni kriv, ker nima ustrezne izobrazbe, zato je krivda ponavadi na izvajalcu in investitorja. To, da izjavo o nadzoru podpiše nadzornik druge stroke se dogaja tudi pri gradnji trgovin v eni izmed trgovskih verig, kjer se za elektroinštalacije podpisuje nadzornik strojnih inštalacij, ter delo, ki bi ga moral opraviti prelaga na projektanta in izvajalca električnih inštalacij, katerima investitor tudi prelaga tiste stroške, ki bi jih moral imeti dejansko nadzornik električnih inštalacij. Se pravi, če elektrika največkrat kriva za požar, se nekdo igra z ognjem. Niti referenti na posameznih elektrodistribucijah se ne držijo standardov in predpisov, ki veljajo na področju elektrotehnike, ter delajo zelo po domače, ter zahtevajo, da projektira tako, kot zahtevajo njihovi delavci na terenu. Če imate nizkonapetostni zračni priključek preko strešnega stojala na strehi, lahko živite v strahu, da vam izbruhne požar na podstrešju, če vam ni že zgorelo. Na eni elektrodistribuciji so nam dali naslednje podatke: varovalke v transformatorski postaji so 250A varovalke, zračno omrežje je iz vodnikov AL 4x70mm2, s strešnega stojala v priključno merilno omarico pa je speljan kabel 4x16mm2, da je na koncu še pa ponosno povejo, da vmesnega varovanja ni, ter da na prehodu s preseka 70mm2 na 16mm2 ne smemo predvideti vmesnega varovanja. Kaj to pomeni, ne rabiš biti nevem kakšen strokovnjak, saj že ptički na veji čivkajo, da varovalke varujejo kabel, da ne bi zaradi prevelikega bremenskega toka ne pride do poškodbe kabla , ki ponavadi pritrnjen na strešno konstrukcijo, brez kakšne posebne žaščite. Po izvedbi projekta je potrebno narediti projekt izvedenih del, ter projekt za obratovanje in vzdrževanje, kjer se pa pojavljajo problemi, da izvajalci ne dajo vseh podatkov, ter jih prikrivajo, saj bi se lahko ugotovilo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. To se vidi potem, ko vdrževalci ugotavljaj, da določene stvari se ne skladjo z izvedenim stanjem. To je kratka predstavitev, kjer se delajo napake pri izvajanju načrtov, ter nekaj primerov iz prakse.